Moguće da je šporet, ali u stihu je u ženskom rodu. Možda je ringla, ploča na šporetu. Tava ne kuva, mada može. Sad mi pade na pamet, DOMAĆICA. Ovo je njen opis, prva u kuhinji, sprema hranu na različitim šporetima. Teško je znati kad nemamo rješenje koje je autor zamislio.
Ko će ga znati, Nikola. Sad čitam na Hjp objašnjenje za pojam ŠTEDNJAK; kuhinjska peć pokrivena pločom na kojoj se kuhaju jela [štednjak na drva; plinski štednjak; električni štednjak]. A uostalom, zašto je ova riječ izmišljena, odnosno prevedena, šta se štedi, struja, plin, drva, domaćica /domaćin? Sve u svoje vreme!
U sloven. jeziku je to štedilnik. Objašnjenje etimologije tog pojma, koji je preuzet isto kao štednjak iz njemačkog Sparherd (prema sparen = štediti i Herd = ognjište), može se pročitati u etimološkom rječniku Marka Snoja (https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4292634/stedlnik?View=1&Query=%c5%a1tedilnik): "Izpeljano iz štẹ́diti, kakor je hrv. štȇdnjāk ‛štedilnik’ izpeljano iz hrv. štédjeti ‛varčevati’. Izpeljanka se zgleduje po nem. Sparherd ‛štedilnik’ (od tod je izposojeno nar. sloven. špȏrget, špȏrhert, špȏrhent ipd.), zloženke iz nem. sparen ‛varčevati’ in Herd ‛ognjišče’. Štedilniki (na trda goriva) imajo namreč boljši izkoristek, so varčnejši kot preprosta ognjišča v črni kuhinji."
Znači da ima štednjak (na tvrdo gorivo) bolji iskoristak i više štedi nego otvoreno ognjište.
6 коментара:
ZDJELA
UDICA
BUV(H)A
UŠ
ZEMLJA / ORANICA
Ono prvo nije ZDJELA, nego ŠTEDNJAK (ŠPORET), a ono predzadnje je verovatno VODOPAD
Moguće da je šporet, ali u stihu je u ženskom rodu. Možda je ringla, ploča na šporetu. Tava ne kuva, mada može.
Sad mi pade na pamet, DOMAĆICA. Ovo je njen opis, prva u kuhinji, sprema hranu na različitim šporetima. Teško je znati kad nemamo rješenje koje je autor zamislio.
Nisam zapazio da je u pitanju ženski rod, pa mislim da si u pravu da je rešenje DOMAĆICA.
Ko će ga znati, Nikola. Sad čitam na Hjp objašnjenje za pojam ŠTEDNJAK; kuhinjska peć pokrivena pločom na kojoj se kuhaju jela [štednjak na drva; plinski štednjak; električni štednjak].
A uostalom, zašto je ova riječ izmišljena, odnosno prevedena, šta se štedi, struja, plin, drva, domaćica /domaćin? Sve u svoje vreme!
U sloven. jeziku je to štedilnik. Objašnjenje etimologije tog pojma, koji je preuzet isto kao štednjak iz njemačkog Sparherd (prema sparen = štediti i Herd = ognjište), može se pročitati u etimološkom rječniku Marka Snoja (https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4292634/stedlnik?View=1&Query=%c5%a1tedilnik): "Izpeljano iz štẹ́diti, kakor je hrv. štȇdnjāk ‛štedilnik’ izpeljano iz hrv. štédjeti ‛varčevati’. Izpeljanka se zgleduje po nem. Sparherd ‛štedilnik’ (od tod je izposojeno nar. sloven. špȏrget, špȏrhert, špȏrhent ipd.), zloženke iz nem. sparen ‛varčevati’ in Herd ‛ognjišče’. Štedilniki (na trda goriva) imajo namreč boljši izkoristek, so varčnejši kot preprosta ognjišča v črni kuhinji."
Znači da ima štednjak (na tvrdo gorivo) bolji iskoristak i više štedi nego otvoreno ognjište.
Vojko Maksimčuk
Постави коментар